Med Alpami in Jadranskim morjem leži sadjerodna gruda, ki jo je naš stari oče odkupil po razpadu jugoslovanske sadjarske zadruge. Skozi leto je prideloval sveže sadje, pozimi, ko sadovnjaki počivajo, pa so iz hrušk pridelovali nekaj mnogo bolj delikatnega – Viljamovko. Recept ostaja enak od vsega začetka, ko je dedek leta 1965 prvič destiliral izbrane hruške. Le-te so še dandanes ročno utrgane, uležane in kuhane v majhnih serijah, kar Viljamovko bogati z žametnim okusom in brezhibno teksturo.

Spoštovanje narave, tradicija mojstrov žganjekuhe ter kultura slovanske dediščine, Zimi dajejo unikaten značaj. Ta jo postavlja ob bok katerikoli žgani pijači ter ustvarja kulturo pitja, ki prepleta raziskovanje s tradicijo.